oče.
''Paris, you have a visitor''
zamišljeno sem se obrnila proti vratom in tam je stal Justin. Skočila sem iz stola, ter presenečeno gledala Justina.
''I heard you want to talk to me''
''yeah, um.. sit.'' Nisem mogla verjeti, da jhe bil tukaj. Pa saj nisem naredila še nič. Kdo mu je povedal, da bi rada govorila z njim? Z tem se nisem obremenjevala, ampak sem raje premišljevala o tem, kaj naj povem Justinu, ki je zdaj kar naenkrat sedel na postelji v moji sobi.
''I was wrong about you'' sem začela
''I'm sorry I was so mean.. I was just dissapointed..''
''I understand'' je rekel in se nasmehnil
''but, I don't know if I can forgive you. It hurted me a lot''
'''I'm sorry Justin, if I could I would change everything''
''but you can't'' na obrazu je dobil resen izraz. Vstal je in se odpravil proti vratom. V očeh so se mi nabrale solze
''Justin, give me another chance please''
''Paris, you hurted me.. why would I?'' dotaknil se je kljuke na vratih in že sem ga videla kako odhaja. Ko se je kar naenkrat obrnil in rekel
''Afcorse I would give you another chance.. I really like you'' nasmehnil se mi je, prišel do mene in me objel. V trenutku sem se nasmehnila in postala srečna.
''but don't you ever do this to me''
''I won't''
takrat me je poljubil na lice. Njegove popolne ustnice, so se dotikale mojega lica in spet se mi je svet ustavil. Nisem mogla verjeti. Uspelo mi je. Dobila sem ga nazaj. Zdaj tega ne smem uničiti.
''are you a belieber again?'' me je kar naenkrat vprašal
''you know.. I always tought I'm not anymore.. but everytime I saw you I knew I still am.''
Nekaj časa je še ostal pri meni in pogovarjala sva se o vsem mogočem. Povedala sem mu vse podrobnosti o meni in on mi je povedal vse svoje. Počutila sem se kot najsrečnejši človek na svetu.
Naslednji dan sva se dogovorila, da grem k njemu domov spoznat njegovo mamo in njegovo ekipo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar