36.DEL

Vse je izgledalo resnicno. Stali smo na vrtu nase hise in mama mi je rekla
"Stay strong. I know you can"
Solze so se mi nabrale v oceh
"he hurted me" pogledala sem dol. Mama je stopila do mene in mi dvignila glavo
"show him that he did a mistake. Make him miss you"
"But I can't live without him"
"Yes you can. I know you can be strong" objela me je, takrat pa je oce rekel
"Do this for us"
Nato sem se zbudila. Bila je noc in globoko sem dihala. Premisljevala sem o sanjah in vedela, da moram storiti to kar sta mi povedala. Ne morem biti zalostna, ker bom potem potrebovala mesece, da se zopet poberem. Od takrat naprej nisem spala. Vso preostalo noc sem premisljevala kako bom to naredila. Morala bom biti mocna. Z necim se bom morala zaposliti. In takrat sem se spomnila. Zacela bom obiskovati solo. Do sedaj sem se solala doma, obcasno, toda zdaj bom hodila v javno solo.

Takoj naslednji dan sem Mandy prepricala, da je to najboljse zame in tudi za njo. Obe sve se vpisale v solo. Imele sve cel teden do zacetka. Prosila sem jo, da me naj ne sprasuje nic v zvezi z Justinom in da ga naj ne omenja.
Ko sve se odpravljala nazaj domov, sem ga videla. Na kratko sem ga oplazila z pogledom po tem pa sem se pretvarjala kot, da ga ne vidim. Nisem si mislila, toda uspevalo mi je. Vedela sem, da do njega se vedno nekaj cutim, vendar sem vedela tudi, da ga lahko prebolim.
"Paris" nisem se hotela obrniti. Sla sem naprej, toda zadrl se je se enkrat
"Paris wait!" pribezal je za menoj in me obrnil.
"what?" nisem ga mogla pogledati v oci. Gledala sem vse okrog, samo njega ne
"what happend?"
"I promised your mom that I won't fight with you. so bye" obrnila sem se okrog, vendar se je postavil pred mene
"Paris, just tell me what's wrong"
"You lied to me about the accident. Your mom told me everything" Otrpnil je. V tistem trenutku ni rekel nic vec. Tokrat sem ga pogledala v oci, nato pa sem se ga ognila in odsla.

Minil je ves teden in zacela se je sola. Z Mandy sve se prvih nekaj dni pocutile zmedene in sve se komaj navadile na vse ljudi. Drugi teden pa je sosolka imela zabavo in naju povabila, prepricala naju je tako, da bove tam spoznale vec ljudi in da morave priti. Pri Mandy doma sve se urejale ze dve uri pred zabavo..

35.DEL

Nekaj casa je bila tiho, nato pa je rekla
"Justin didn't tell you?"
odkimala sem in cakala na njen odgovor
"I want to tell you, but Justin doesn't want to"
"Please Pattie. Justin is not here. I need to know what realy hapen"
Postala je nervozna, jaz pa sem jo se naprej gledala in jo prosila naj mi pove
"Just tell me that you won't fight with Justin"
"okay, I won't"
"Justin... Justin was in accident too" srce mi je zacelo hitro razbijati in mocno sem upala, da to ni res
"what do you mean? Did he caused the accident?"
"no, no. He was the third participant in accident. You and your family, the truck and Justin"
Pocutila sem se, kot da bi mi zastalo srce. Nisem mogla dihati. Pattie je prisla do mene in me objela. To ni res. To ne more biti res. Nisem jokala. Odsla sem v sobo in si zacela pakirati stvari. Neopazno sem odsla iz hise in sla naravnost k Mandy.
Odprla mi je vrata, jaz pa sem padla na tla in se zacela jokati. Panicno sem jokala in nisem mogla nehati. Dvignila me je in me skoraj nesla v njeno sobo. Trajalo je kar nekaj casa, da sem se pomirila.
"Paris what is wrong?"
"Justin.. He.. He was..." nisem ji mogla povedati. Tega nisem mogla izgovoriti. Komaj, komaj sem spravila to iz sebe in Mandy je bila taki sokirana kot jaz. Ni mogla verjeti temu, kar sem ji pravkar povedala. Jaz pa sem se kar naprej jokala. Ce bi mi povedal takoj, mogoce nebi tako odreagirala. Lahko bi mi razlozil kaj se je zares zgodilo in lahko bi ostala skupaj. Toda po tem zdaj, da mi je prikrival resnico, ga nisem vec zelela videti. V trenutku so se moja custva ohladila in nisem vec hotela slisati zanj. Bila sem grozno razocarana. Tega, da bi mi to prikrival od njega nisem pricakovala in prav zato je tako zelo bolelo.
Nekaj casa bom ostala pri Mandy, vsaj dokler ne najdem druge resitve.
Zvecer sem komaj zaspala, v sanjah pa sta se mi prikazala mama in oce...

34.DEL

Naslednje jutro sem poklicala Mandy in dobile sve se na kavi.
"We need to talk" sem ji rekla. Prestraseno me je pogledala in odgovorila
"What's wrong?"
"What do you know about the accident?"
"Not much. Justin called me when you were in hospital already. I just came there"
Globoko sem zavzdihnila in se zavedala, da se bom o tem morala pogovoriti z Justinom ali njegovo mamo. Ce je res bilo se kaj drugega, vesta to samo onadva.
Po kavi sve se odpravile domov.
"Justin?" sem ga poklicala, takoj ko sem stopila v hiso.
"Yes?" prisel je iz sobe in nosil je samo hlace. Ponavadi bi me to zavedlo, toda tokrat sem hotela samo odgovore.
"You need to tell me everything you know about the accident"
"I already told you everything I know"
"Justin, I know that's not all. I have a feeling you're hiding something"
"I'm not hidign anything" postal je zivcen in dvignil je glas
"Stop asking me about the accident! Your parents died, that's what happend"
Nisem mogla verjeti, da je to rekel. Sokirano sem strmela v njega. Nekaj casa je stal tam in me jezno gledal, nato pa je odsel nazaj v sobo. Vlegla sem se na kavc in zacela jokati.
Cez nekaj casa se je vrnil in se vsedel zraven mene ter rekel
"I'm sorry. I didn't mean it like that"
odgovorila nisem nic, se naprej sem jokala.
"I love you Paris and I don't want to lose you. I just don't like that you are asking so much about the accident. This is all I know"
Vsedla sem se in ga objela. Nisem mu popolnoma verjela, vendar sem ga ljubila in tudi hotela sem verjeti, da je to vse kar ve.
Popoldne je Justin odsel na intervju in z Pattie sve bile sami. Nisem hotela, toda odlocila sem se, da temu naredim konec. Vprasala sem jo kaj ve o nesreci..

33.DEL

"Justin? why was your mom talking something about accident and you?"
Cudno me je pogledal in zavzdihnil.
"I don't know" je pocasi in previdno rekel. Sumnicavo sem ga pogledala in odsla na teraso. Premisljevala sem samo o Pattijinih besedah. Zakaj bi naj bilo med mano in Justinom kaj narobe zaradi nesrece? Skoraj sem zacela jokati, vendar sem se zadrzala in premisljevala naprej. Justin bi mi verjetno povedal, ce bi kar koli bilo. Vem, da me ljubi in mi pove vse. Poskusala sem, da ne bi mislila na to, vendar ni slo. Ves cas sem imela obcutek, da je nekaj narobe. Da se je zgodilo se nekaj, vendar tega jaz nevem. Ko sem hotela iti nazaj v hiso sem slisala pogovor Justina in Pattie
"Mom! why did you tell her that?"
"Justin I tought she knows"
"That never happend"
"you have to tell her. You can't just pretend you weren't..." takrat me je zagledala in utihnila. Z ocmi je nakazala Justinu, da sem tu. On je stopil do mene in me poljubil, jaz pa sem se rahlo umaknila
"is everything okay here?" sem vprasala in preseneceno pogledala
"yes" je rekla Pattie in se mi nasmehnila, nato pa je odsla. Z Justinom sva se vsedla na kavc, da bi gledala film, vendar sem jaz bila z mislimi drugje. Pri tisti nesreci. Hotela sem se spomniti vsega, vse kar sem videla nazadnje in kaj se je zgodilo. Vse cesa se spomnim. Nenehno sem premisljevala o tem in Justin je opazil, da je nekaj narobe.
"Paris, are you okay?"
"No. I can't stop thinking about what your mom told me"
"Don't worry about that. She messed up. I talked to her today"
"I heard that"
"It's nothing. Everything is ok"
"If you say so..."
Pretvarjala sem se, da gledam film naprej, toda nekako sem vedela, da tu nekaj ni v redu. Justin se je od tistega trenutka, ko sem mu povedala za pogovor z mamo obnasal cudno, kot, da bi mi nekaj skrival. Bila sem tako zatopljena v vse to, da sploh nisem opazila, da je Justin zaspal. Glavo sem naslonila nanj in tudi jaz zaspala.

32.DEL

Zacela sem ga bozati po laseh in mu slekla majco. Spet me je poljubil in nato me je pogledal v oci in vprasal
"are you realy ready?"
nekaj casa sem strmela v njegove popolne oci in takrat sem rekla
"yes" in pokimala. Globoko sem vdihnila in ga poljubila. Vrnil mi je poljub, nato pa me je zopet vprasal
"is this your first time?"
pokimala sem in pogledala vstran
"don't be afraid babe, I'll be careful"
Zaupala sem mu, zato sem pokimala in nato sva se prepustila uzitku.

Zjutraj sem se zbudila v postelji, Justina pa ni bilo nikjer. V sobo je prisla Pattie in rekla
"good morning. There's a breakfast in kitchen"
"morning" sem ji odvrnila, ter se zacela oblaciti.
"where is Justin?"
"he went somewhere with Scooter"
nasmehnila sem se ji in ji pokimala. Pattie je zlagala Justinove stvari, jaz pa sem se ta cas uredila in se odpravila v kuhinjo. Vsedla sem se za mizo, ter jedla.
"I'm realy happy that you and Justin are okay" je kar naenkrat rekla
"yes. Why we wouldn't be" sem jo zacudeno pogledala
"you know because of the accident"
Nic mi ni bilo jasno, zato sem vprasala
"yes, but that's over. I mean I would never fight with Justin because of accident. He wasn't even there when it happend"
Takrat me je ona cudno pogledala
"he didn't tell you?"
"tell me what?"
"oh, nothing, nothing. I messed up" Postala je nervozna in je na hitro odsla ven. Vse skupaj je bilo cudno. Odlocila sem se, da pocakam Justina in ko je prisel sem rekla...

31.DEL

Minilo je nekaj dni od pogreba in bil je čas, ko me bodo spustili iz bolnice. Nisem vedela kam bom šla in kdo bo skrbel zame. Sedela sem na postelji in gledala skozi okno, ko sta prišla Pattie in Justin
''my darling are you okay?'' me je vprašal Pattie
''no.. but I will be'' sem potiho rekla
''Do you know where will you live?'
''I have no idea'' žalostno sem jo pogledala. Objela me je in me poljubila na čelo
''You can stay with us''
''I don't...''
''Yes, please'' je rekel Justin. Nekaj časa sem premišljevala, nato pa sem rekla
''okay.''
Justin in Pattie sta počakala, da so me spustili iz bolnice, nato pa smo odšli. Ustavili smo se pri meni doma, da sem si vzela vse stvari. Toda ko sem prišla v hišo sem padla na kolena in se začela jokati. Toliko spominov je bilo v tej hiši. Toliko vsega sem tukaj doživela s starši. Nisem se mogla pomiriti. Justin me je dvignil k sebi in me objel, ter tolažil. V joku sem komaj prišla do sobe in spakirala stvari. Odšli smo. Zaprla sem vrata hiše in za seboj pustila vse spomine. Morala se bom pobrati. Morala bom živeti naprej. Nisem imela pojma kako bom to naredila, vedela sem samo, da moram.

Minilo je nekaj mesecev, ko sem prvič po pogrebu stopila iz hiše. Zbrala sem pogum in se odločila, da je čas, da grem naprej. Z Justinom sva odšla nakupovat oz. sva se bolj sprehajala po ulicah in se pogovarjala. Nisva se zmenila za paparace, ki so bili zares nadležni. Ko sva se vrnila domov, sva se vlegla na posteljo in Justin me je začel poljubljati. Bil je strasten in ljubezniv. Slekel mi je majco in me poljubljal po trebuhu...

30.DEL

Justin je rahlo stopil nazaj in pogledal Mandy. Rahlo je skomignila z rameni in rekla
''she has to know''
nemo sem ju opazovala, ko sta zbirala pogum, da mi povesta.
''Paris..you had a car acident..and you are the only one who survive''
V srcu me je stisnilo. Sovražila sem ta občutek. Začela sem kričati in nisem več mogla dihati. Justin mi je govoril naj se pomirim, Mandy pa je stekla po doktorja. Ko je prišel v sobo so me priklopili na nek aparat in mi dali inekcijo za pomiritev. Še vedno sem kričala in jokala. To se ni zgodilo. Ne sme se. Ne morem ostati sama. Hočem svoje starše nazaj. Še vedno nisem mogla verjeti in nisem se mogla pomiriti. Nehala sem kričati in sem samo jokala. Pomirila sem se, toda srce mi je še vedno razbijalo.
''I need my parents'' sem zopet zakričala v joku
''I can't live witouth them''
Justin me je zopet začel pomirjati
''I'm sorry for your lost''
''They are still alive! I want them here''
''They are dead Paris'' je rekla Mandy, vendar ji nisem mogla verjeti. Nisem ji hotela verjeti. Želela sem, da so živi.
''They are not dead!'' sem se zadrla na njo, nato pa spet začela panično jokati.
Takrat sta tudi Justin in Mandy začela jokati. Videla sem ju, da sta se obračala vstran, saj nista želela, da ju vidim.
''I want them back'' sem še enkrat po tiho rekla, nato pa sem zaspala.

Čez dva dni je bil pogreb. Iz bolnice so me spustili za 3 ure, nato pa sem morala nazaj. Bila sem popolnoma bleda in nisem govorila. Ko sem svoja starša videla mrtva, sem začela jokati. Justin je bil ves čas ob meni in me stiskal, ter ni pustil, da bi se zopet popolnoma strla. Nisem vedela, kaj bo zdaj z mano. Kje bom živela in kdo bo skrbel zame.

29.DEL

Prižgala se je močna bela luč in pred sabo sem videla Justina. Začel se mi je približevati in izgledal je žalosten. Pobožala sem ga po obrazu, ko me je prijel za roko in rekel
''be strong''
''strong? why?''
''be strong for me please''
''yes, but why?''
''don't die.. please don't'' v očeh so se mu nabrale solze, meni pa ni bilo nič jasno
''die?''
''don't die, I need you in my life'' pustil je mojo roko in me poljubil na lice, nato pa se je začel oddaljevati in nato je ugasnila še luč. Zopet sem videla samo temo in se trudila, da bi videla kaj več. Počutila sem se, kot da tavam v temi, kjer ni nikogar. Samo jaz. Počutila sem se osamljeno in postalo me je strah. Spomnila sem se Justinov besed in poskušala sem ostati močna. Kar naenkrat sem globoko vdihnila in odprla oči. Ležala sem v postelji, okrog mene pa so bili Justin, Mandy in doktor ter medicinska sestra. Nisem se mogla premakniti. Bila sem izčrpana in komaj sem gledala. Globoko sem dihala in nisem vedela kaj se dogaja. Doktor me je na hitro pogledal, nato pa sta z medicinsko sestro odšla in v sobi sta ostala samo Mandy in Justin. Oba sta stopila do mene in vsak me je prijel za eno roko. Nisem imela moči, da bi govorila. Samo gledala sem ju. Hotela sem ju vprašati, kje sta starša in kaj se je zgodilo, vendar nisem mogla. Počutila sem se, kot, da bi bila mrtva. Oči sem zapirala in kar naenkrat sem zaspala.
Čez nekaj časa sem se zbudila, tokrat sem imela več moči. Na levi sem videla Justina, ki je zaspal na stolcu, na drugi strani zunaj sobe pa se je Mandy pogovarjala z zdravnikom. Oba sta prišla v sobo in doktor me je vprašal
''Can you breath normaly?''
Nisem mogla povedati, zato sem rahlo pokimala. V tistem trenutku se je Justin zbudil in prišel do mene. Poljubil me je na čelo in rekel
''I love you, Paris''

Minilo je kar nekaj ur, ko sem imela dovolj moči, da sem lahko govorila.
''J..J..Justin?''
''yes?'' prišla je bliže k meni in se rahlo nasmehnila
''where...where are..my..parents?''

28.DEL

''Mandy jaz...''
''zakaj si mi lagala?'' zvenela je zelo jezno in nisem vedela kaj ji naj povem
''lahko razložim''
''rada bi, da razložiš!''
''a lahko pridem k tebi?''
''ja'' je na hitro rekla in odložila. V očeh so se mi nabrale solze. Na hitro sem vzela svoje stvari in Justinu rekla, da moram iti. Peš sem odšla do Mandy in pozvonila. Odprla mi je njena mama in rekla, da naj grem v njeno sobo. Vstopila sem, Mandy pa je ležala na postelji. Vsedla sem se zraven nje in nekaj časa sve sedele v tišini, nato pa je Mandy rekla
''in?''
''glej.. oprosti. nisem ti hotela lagati''
''toda si mi'' me je prekinila. Žalostno sem pogledala dol in rekla
''nevem zakaj sem to naredila. Verjetno me je bilo strah..''
''strah česa?'' opazila sem, da se je umirila in ni več bila tako jezna kot prej
''strah, da če te bo Justin videl, se bo zaljubil vate. Saj si mu bila ti všeč na začetku''
''Saj me je pa že videl''
''Vem.. nevem zakaj sem to storila. Oprosti resno mi je žal'' začela sem jokati, zato me je Mandy objela. Zares mi je bilo žal, da sem ji lagala in nisem se hotela prepirati z njo
''razumem te. Je že vredu'' je rekla Mandy in rahlo sem se nasmehnila.
Ker je bil že večer, sem se odločila, da bom prespala pri njej. Vso noč sve se pogovarjali in zanimala jo je vsaka podrobnost o meni in Justinu. Bila je vesela zame.

Naslednji dan, smo se s starši odpravili na kosilo. Ko smo se peljali iz restavracije domov, sem opazovala skozi okno in premišljevala samo o Justinu. Pogrešala sem ga vsako minuto, ko nisva bila skupaj in želela sem, da bi bil tukaj z mano. Kar naenkrat pa je nekaj močno počilo in pred mano je bila tema..

27.DEL

Justin je vozil hitro in veckrat sem ga prosila naj upocasni. Bilo me je strah hitre voznje. Prispela sva v bowling center in tam so bili paparaci. Hitro sva sla iz avta v center in se poskusala skriti.
Narocila sva si pijaco in zacela bowlati. Vsake toliko sem opazila paparaca, ki naju je slikal in pomislila, da bo to jutri ze vsepovsod.
Po bowlanju sva se odpravila na vecerjo v bliznjo restavracijo. Justin si je narocil spagete, jaz pa pizo. Ko sva pojedla sva se malo sedela in se pogovarjala
"so, I think this what we have is not real yet"
cudno sem ga pogledala in rekla
"real? what do you mean?"
"You are not my girlfriend yet"
"well. I have nothing to do with that" postrani sem ga pogledala in se mu rahlo nasmehnila. Cez mizo me je prijel za roko in rekel
"yes you do"
"I do?"
"you need to answer me"
"you need to ask first" oba sva se nasmejala, nato pa me je prijel se za drugo roko in vprasal
"would you be my girlfriend?"
resno sem ga pogledala in rekla
"I don't know.." videla sem kako me je zalostno pogledal. Nato pa sem se nasmehnila in rekla
"afcorse I will"
Nagnil se je k meni in me poljubil. Vsedel se je nazaj in spet sva videla paparace. Bili so zares nadlezni, zato sva vstala in odsla. Peljala sva se k njemu domov, ko me je klicala Mandy in me vprasala kje sem, Nevem zakaj, toda zlagala sem se ji, da smo z starsi odsli na izlet in da me cel dan ne bo. Pocutila sem se slabo, ker sem ji lagala, vendar sem hitro pozabila nato, saj so pri Justinu bili Jeremy, Jaxon in Jazzy. Zelo sem se jih razveselila in hitro smo se spoznali. Popoldne sem vecinoma prezivela z Jaxonom, Jazzy in Justinom.
Zvecer, preden sem odsla domov pa me je klicala Mandy. Dvignila sem in rekla je
"izlet z starsi ja? Kaj pa potem pomenijo te slike z Justinom na bowlingu?"