30.DEL

Justin je rahlo stopil nazaj in pogledal Mandy. Rahlo je skomignila z rameni in rekla
''she has to know''
nemo sem ju opazovala, ko sta zbirala pogum, da mi povesta.
''Paris..you had a car acident..and you are the only one who survive''
V srcu me je stisnilo. Sovražila sem ta občutek. Začela sem kričati in nisem več mogla dihati. Justin mi je govoril naj se pomirim, Mandy pa je stekla po doktorja. Ko je prišel v sobo so me priklopili na nek aparat in mi dali inekcijo za pomiritev. Še vedno sem kričala in jokala. To se ni zgodilo. Ne sme se. Ne morem ostati sama. Hočem svoje starše nazaj. Še vedno nisem mogla verjeti in nisem se mogla pomiriti. Nehala sem kričati in sem samo jokala. Pomirila sem se, toda srce mi je še vedno razbijalo.
''I need my parents'' sem zopet zakričala v joku
''I can't live witouth them''
Justin me je zopet začel pomirjati
''I'm sorry for your lost''
''They are still alive! I want them here''
''They are dead Paris'' je rekla Mandy, vendar ji nisem mogla verjeti. Nisem ji hotela verjeti. Želela sem, da so živi.
''They are not dead!'' sem se zadrla na njo, nato pa spet začela panično jokati.
Takrat sta tudi Justin in Mandy začela jokati. Videla sem ju, da sta se obračala vstran, saj nista želela, da ju vidim.
''I want them back'' sem še enkrat po tiho rekla, nato pa sem zaspala.

Čez dva dni je bil pogreb. Iz bolnice so me spustili za 3 ure, nato pa sem morala nazaj. Bila sem popolnoma bleda in nisem govorila. Ko sem svoja starša videla mrtva, sem začela jokati. Justin je bil ves čas ob meni in me stiskal, ter ni pustil, da bi se zopet popolnoma strla. Nisem vedela, kaj bo zdaj z mano. Kje bom živela in kdo bo skrbel zame.