Minilo je nekaj dni od pogreba in bil je čas, ko me bodo spustili iz bolnice. Nisem vedela kam bom šla in kdo bo skrbel zame. Sedela sem na postelji in gledala skozi okno, ko sta prišla Pattie in Justin
''my darling are you okay?'' me je vprašal Pattie
''no.. but I will be'' sem potiho rekla
''Do you know where will you live?'
''I have no idea'' žalostno sem jo pogledala. Objela me je in me poljubila na čelo
''You can stay with us''
''I don't...''
''Yes, please'' je rekel Justin. Nekaj časa sem premišljevala, nato pa sem rekla
''okay.''
Justin in Pattie sta počakala, da so me spustili iz bolnice, nato pa smo odšli. Ustavili smo se pri meni doma, da sem si vzela vse stvari. Toda ko sem prišla v hišo sem padla na kolena in se začela jokati. Toliko spominov je bilo v tej hiši. Toliko vsega sem tukaj doživela s starši. Nisem se mogla pomiriti. Justin me je dvignil k sebi in me objel, ter tolažil. V joku sem komaj prišla do sobe in spakirala stvari. Odšli smo. Zaprla sem vrata hiše in za seboj pustila vse spomine. Morala se bom pobrati. Morala bom živeti naprej. Nisem imela pojma kako bom to naredila, vedela sem samo, da moram.
Minilo je nekaj mesecev, ko sem prvič po pogrebu stopila iz hiše. Zbrala sem pogum in se odločila, da je čas, da grem naprej. Z Justinom sva odšla nakupovat oz. sva se bolj sprehajala po ulicah in se pogovarjala. Nisva se zmenila za paparace, ki so bili zares nadležni. Ko sva se vrnila domov, sva se vlegla na posteljo in Justin me je začel poljubljati. Bil je strasten in ljubezniv. Slekel mi je majco in me poljubljal po trebuhu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar