29.DEL

Prižgala se je močna bela luč in pred sabo sem videla Justina. Začel se mi je približevati in izgledal je žalosten. Pobožala sem ga po obrazu, ko me je prijel za roko in rekel
''be strong''
''strong? why?''
''be strong for me please''
''yes, but why?''
''don't die.. please don't'' v očeh so se mu nabrale solze, meni pa ni bilo nič jasno
''die?''
''don't die, I need you in my life'' pustil je mojo roko in me poljubil na lice, nato pa se je začel oddaljevati in nato je ugasnila še luč. Zopet sem videla samo temo in se trudila, da bi videla kaj več. Počutila sem se, kot da tavam v temi, kjer ni nikogar. Samo jaz. Počutila sem se osamljeno in postalo me je strah. Spomnila sem se Justinov besed in poskušala sem ostati močna. Kar naenkrat sem globoko vdihnila in odprla oči. Ležala sem v postelji, okrog mene pa so bili Justin, Mandy in doktor ter medicinska sestra. Nisem se mogla premakniti. Bila sem izčrpana in komaj sem gledala. Globoko sem dihala in nisem vedela kaj se dogaja. Doktor me je na hitro pogledal, nato pa sta z medicinsko sestro odšla in v sobi sta ostala samo Mandy in Justin. Oba sta stopila do mene in vsak me je prijel za eno roko. Nisem imela moči, da bi govorila. Samo gledala sem ju. Hotela sem ju vprašati, kje sta starša in kaj se je zgodilo, vendar nisem mogla. Počutila sem se, kot, da bi bila mrtva. Oči sem zapirala in kar naenkrat sem zaspala.
Čez nekaj časa sem se zbudila, tokrat sem imela več moči. Na levi sem videla Justina, ki je zaspal na stolcu, na drugi strani zunaj sobe pa se je Mandy pogovarjala z zdravnikom. Oba sta prišla v sobo in doktor me je vprašal
''Can you breath normaly?''
Nisem mogla povedati, zato sem rahlo pokimala. V tistem trenutku se je Justin zbudil in prišel do mene. Poljubil me je na čelo in rekel
''I love you, Paris''

Minilo je kar nekaj ur, ko sem imela dovolj moči, da sem lahko govorila.
''J..J..Justin?''
''yes?'' prišla je bliže k meni in se rahlo nasmehnila
''where...where are..my..parents?''